Tudi za mladega človeka velja, da bi se moral večkrat ozreti nazaj. Star pa še toliko večkrat. Umirajoči – nujno. Sedanji trenutek je seveda najpomembnejši. Ampak sedanjost, ki jo sestavljajo trenutki, podvrženi takim in drugačnim vplivom, včasih ne odsevajo realnega stanja. Za določen sklep je ponavadi potrebno stopiti korak nazaj. Pogledati iz razdalje. Zlesti na opazovalnico. Ne samo zato, da se nujno kaj naučimo, saj se žal vedno ne. Važno je, da vidimo, da uvidimo. Da zagledamo tisto rdečo nit, ki se vije kot nadaljevanje prerezane popkovnice naprej skozi naše življenje. Opazovanje preteklosti nam lahko pomaga razumeti sedanjost. Opazovanje preteklosti ne pomeni neprestano vračanje vanjo inpodoživljanje lepih ali grdih trenutkov. Opazovati bolj pomeni osmisliti. In človek ob koncu življenja želi videti ta smisel.

Kar zavrtimo si danes naš priljubljen izsek iz preteklosti, da nas spravi v dobro voljo!! Ampak… le zato, da zberemo moči in se jutri postavimo v perspektivo konca. Tam je skoraj vedno resnica.