Kaj reči nekomu, ki je izgubil bližnjega?

Jezero
Objavljeno: 16/04/2021
Kategorije: Po smrti | Žalovanje

Vprašanje za milijon dolarjev. Stvar pa postane cenejša, če znamo stopiti korak nazaj. Našpičiti vsa svoja čutila in zaznave in ugotoviti, kaj je tisto primerno. Seveda, karkoli bomo že izustili, bo dobronamerno. Ampak v stvareh, ki jih redko počnemo, smo nerodni. In to je ena izmed takih stvari, zato žalujoči pogosto trpijo muke ob naših nerodnih ‘dobronamernih’ izjavah. Ni namreč dovolj le dobronamerno. Biti mora iskreno. Če znam bitiiskrena, potem tudi zaupam, da bodo prišle prave besede. Če ne znam, človeku prav nič ne pomagam. Kot rečeno, lahko mu celo škodujem.

Saj vem, radi bi prebrali konkreten stavek, kot primer. Ampak ga ne bom napisala. V članku na to temo sem zadnjič zasledila enega, ki bi mi dvignil pritisk, če bi ga sama slišala. Pa sploh ni sam po sebi slab, ampak za mojo osebnost in okoliščine bi gotovo bil.

Mogoče je potem bolje ostati tiho? Res je, tišina tudi govori in tišina je bila pred Besedo. Ampak iskrenosti se ne moremo izogniti niti v tem primeru. Tudi tišina ni vsa enaka. Tudi tišina mora biti iskrena, tudi tišina mora biti ravno prav gosta, da lahko po njej plavajo vsi naši in sogovornikovi občutkiin lahko poteka to dragoceno nevidno druženje. Molk ni tišina. ‘Dati nekomu mir’ tudi ni tišina. Dati nekomu prostor, to pa že je tišina.

Beseda iskrenost ima zanimiv koren. Iskra. Iskrenost vedno vžiga nekaj pozitivnega. Tudi če kdaj malo zapeče.

Podobne Objave

Spomini

Spomini

Spominjati se… ali sploh imamo čas zato ali pa nam spomini uhajajo, se kopičijo in mešajo v naglici hitrega časa? Naj...

Beri naprej