Diagnoza

Objavljeno: 18/05/2021

Ljudje smo na žalost bolj nevedni, kot si mislimo. Kaj pa zavestna nevednost v povezavi s težkimi situacijami?

Ni za zameriti tistim, ki se ‘slepijo’ o svoji bolezni. Morda je to le njihova pot sprejemanja bolezni, ki dopušča le majhno stopnjo soočanja naenkrat. To je lahko varovalni mehanizem. Bolestno zanikanje seveda ni dobro; morda nas res prikrajša za nekaj duševnega trpljenja, oropa pa nas pristnosti, olajšujočega sprejemanja in v primeru smrti mirnega slovesa.

Zanikanje pa je lahko tudi vprašanje komunikacije. Ljudje se lahko včasih o svoji bolezni bolj kot z bližnjimi odkrito pogovorijo s popolnim neznancem. Morda o svoji bolezni s svojci nočejo govoriti, ker jih ne želijo vznemiriti. Svojci lahko tako obnašanje vidijo kot zanikanje, vendar se bolnik popolnoma zaveda dogajanja.

Po novem zadržanost ljudi, ki se spopadajo z nevarno boleznijo in je nikoli ne omenijo, ne bi smeli jemati kot zanikanje, povezano s tesnobo, temveč kot zavestno odločitev, da ne bodo govorili o smrti. (Renata Salecl, Strast do nevednosti).

Ljudje smo različni tudi v tem, kaj doživljamo huje – čakanje na diagnozo ali diagnozo samo. Nekatere nemoč in nevednost razžirata veliko bolj kot jasno dejstvo. Drugim pa je lažje v stanju pričakovanja, saj je takrat še vse mogoče in še lahko upajo. Pričakovanje kot neke vrste stanje nevednosti torej.

Vsak mora sprejeti svoje občutke. Seveda prosimo Boga za zdravje in dober razplet, kaj pa prošnja za tisto, kar potrebujemo v danem trenutku? Zaupanje, pogum, mir…

Podobne Objave

Počitek

Počitek

Ko kdo umre, slišimo: 'Naj počiva v miru.' Smrt je res en velik počitek. Kaj pa življenjski počitki? Na voljo imamo...

Beri naprej