Kaj me je pripeljalo sem?

Leta 2013 je tik pred rojstvom umrl sin Jurij. Po začetnem šoku, žalovanju in pretresu prioritet sem počasi začela videvati svet v drugačni luči. Razsvetljenje je lahko hipno, pa vendar zahteva vztrajen trud in zvestobo. V nekem trenutku sem spoznala, da lahko moje izkušnje in delo na sebi koristita tudi drugim.

Kaj me vodi pri mojem delu?

Nisem močna skala in ne ponujam sloganov ‘Vse zmorem’ ali ‘Imam recept’. Vodi me spoznanje o krhkosti človeka. Stremim k prizemljenosti. Upam si biti zraven.

Kakšen je moj odnos do smrti?

Smrt je zame najmočnejši primer soočenja, na katerega se poskušam pripravljati z vsakodnevnimi majhnimi soočenji. Soočenje je vedno težko, a prinese take ali drugačne sadove. V zvezi s svojo smrtjo gotovo čutim tesnobo. Tolažim se s tem, da je to cena za naše samozavedanje.

Zakaj zjutraj vstanem?

S tem vprašanjem najraje opišem duhovnost. Razume ga vsak, neveren ali veren. Vsak išče svoj smisel, vsak išče svoje mesto pod soncem. Zjutraj vstanem zato, da se lahko srečam z ljudmi.

Anamarija

Anamarija Jere

Foto: Vid Ponikvar / Sportida

Reference